Nakup sončne elektrarne za samooskrbo

Računi za elektriko so vse višji, cene energije nepredvidljive, hkrati pa želimo živeti bolj trajnostno in neodvisno od omrežja. Mnogi lastniki hiš se zato sprašujejo, ali se jim nakup samooskrba z sončno elektrarno sploh izplača – in kako zagotoviti, da bo sistem deloval brez težav.

Težava je, da se ob poplavi ponudb hitro izgubimo med tehničnimi izrazi, različnimi subvencijami in nasprotujočimi si informacijami. Napačna izbira moči elektrarne ali izvajalca lahko pomeni daljšo povračilno dobo, nižjo učinkovitost ali celo dodatne stroške pri montaži. Zato je ključno razumeti, kako deluje sistem za samooskrbo in kaj pri nakupu res šteje.

V tem vodniku boste izvedeli vse, kar morate vedeti pred nakupom sončne elektrarne – od pogojev za montažo do povračilne dobe in subvencij. Pokazali vam bomo tudi, kako lahko s preverjeno rešitvijo Moj pametni dom – Sončne elektrarne enostavno preidete na čisto energijo in postanete samozadostni pri oskrbi z elektriko.

Zakaj se sploh odločiti za sončno elektrarno za samooskrbo?

Sončna energija je danes eden najučinkovitejših načinov, kako zmanjšati stroške elektrike in postati energetsko neodvisen. Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi okoli 4.000 kWh električne energije na leto, kar pomeni približno 1.000 € stroškov letno. S sodobno samooskrbo za sončno elektrarno lahko ta strošek znižate za 70–90 %, odvisno od velikosti sistema in porabe.

Poleg finančnih koristi ima samooskrba tudi dolgoročne prednosti. Življenjska doba kakovostnih sončnih panelov je več kot 25 let, medtem ko se povračilna doba investicije običajno giblje med 6 in 9 leti. Ob trenutnem trendu rasti cen elektrike pa se ta doba še krajša.

Z lastno elektrarno ne le zmanjšate stroške – zmanjšate tudi svoj ogljični odtis. Sončna elektrarna z močjo 10 kW lahko letno proizvede okoli 10.000 kWh čiste energije, kar pomeni, da prihranite približno 5 ton izpustov CO₂ na leto – toliko, kot jih ustvari osebni avtomobil na razdalji 25.000 km.

Če želite zmanjšati odvisnost od omrežja, dolgoročno prihraniti in vlagati v čisto prihodnost, je sončna elektrarna najbolj logična izbira. Z rešitvami Moj pametni dom – Sončne elektrarne lahko to dosežete hitro, brez zapletenih postopkov in z zanesljivo podporo pri načrtovanju, montaži ter pridobivanju subvencije.

Kakšne so zahteve za postavitev sončne elektrarne?

Samooskrba z električno energijo zahteva, da pred nakupom sončne elektrarne preverite, ali vaš objekt omogoča optimalno namestitev sistema. Pravilna lega, ustrezna kritina in tehnična dokumentacija so ključni dejavniki za varno in učinkovito delovanje elektrarne.

Kakšna mora biti streha (naklon, kritina, lega)?

Idealna streha za sončno elektrarno ima naklon med 30° in 40° ter je usmerjena proti jugu (odstopanje do 30° na vzhod ali zahod še vedno omogoča dobro učinkovitost).
Za povprečno gospodinjstvo, ki želi pokriti lastno porabo okoli 4.000 kWh na leto, je potrebno približno 25–30 m² strešne površine.

Kritina naj bo trdna in v dobrem stanju – opečna, betonska ali kovinska streha so najprimernejše. Če je streha starejša od 20 let, je priporočljivo predhodno preveriti nosilnost in stanje materialov, saj so sončni paneli dolgoročna naložba, ki bo na strehi ostala več kot 25 let.

Ali potrebujem gradbeno dovoljenje?

Za večino hiš in objektov, kjer samooskrba sončne elektrarne za nameščene na obstoječo streho, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Potrebno je le pridobiti soglasje za priključitev in pripraviti tehnično dokumentacijo, ki jo poskrbi izvajalec. Gradbeno dovoljenje je potrebno le v redkih primerih, ko se elektrarna gradi kot samostojna konstrukcija na tleh ali na pomožnih objektih, ki nimajo uporabnega dovoljenja.

Kdo poskrbi za priklop in soglasja z elektro podjetjem?

Postopek vključuje več korakov – od priprave dokumentacije do oddaje vloge za soglasje pri lokalnem elektro podjetju (npr. Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje).

• izdelavo projektne dokumentacije,
• pridobitev soglasij za priklop,
• usklajevanje z elektro podjetjem,
• in končni zagon sistema.

Tako se izognete birokraciji in morebitnim zamudam – mi uredimo vse potrebno, vi pa le začnete proizvajati lastno energijo.

Koliko električne energije lahko proizvedem doma?

Samooskrba pri načrtuvanju sistema je ključna ocena, koliko električne energije lahko dejansko proizvede vaša sončna elektrarna — in teh številk ne gre podcenjevati. Več o tem, zakaj in kako izbrati sončno elektrarno za samooskrbo, si lahko preberete v našem članku Zakaj in kako: Nakup sončne elektrarne za samooskrbo.

Primer izračuna

Za povprečno slovensko gospodinjstvo, ki porabi ~ 4.000 kWh/leto, lahko sistem z močjo okoli 4–5 kW podeli večino te porabe — odvisno od lege, naklona, sence in drugih dejavnikov. Če streha omogoča 25–30 m² sončnih modulov, lahko letna proizvodnja doseže približno 3.000 – 5.000 kWh.

Zakaj je proizvodnja lahko višja ali nižja

• Streha, ki je orientirana proti jugu in ima naklon okrog 30°–40°, omogoča najbolj optimalno proizvodnjo.
• Območja z več sončnih urami (npr. južna Slovenija) lahko dosežejo višjo izrabo modula.
• Senca, orientacija proti vzhodu ali zahodu ali starejša kritina lahko proizvodnjo znižajo za 10 % ali več.

Mnenje strokovnjakov

Kot navajajo raziskovalci:

“We show that rooftop solar reduces energy burden across a majority of adopters …”
Ta izjava ilustrira, da strešne sončne elektrarne ne le proizvajajo energijo, ampak realno zmanjšajo finančno breme gospodinjstev. Nature communications (2024)1

Kakšna je razlika med samooskrbno in klasično sončno elektrarno?

Pri izbiri sončne elektrarne je ključnega pomena razumeti razliko med samooskrba (off-grid) in klasično (on-grid) sončno elektrarno. Glavna razlika je v tem, kako je elektrarna povezana z omrežjem in kako se uporablja proizvedena energija.

1. Klasična sončna elektrarna (on-grid)
   • Povezana je z javnim elektroenergetskim omrežjem.
   • Proizvedena energija se najprej porabi v hiši, presežek pa se pošlje v omrežje.
   • V primeru pomanjkanja sončne energije ali ponoči elektriko dobimo iz omrežja.
   • Večina sistemov omogoča neto merjenje – to pomeni, da lahko presežek energije “shranimo” v omrežju in ga kasneje koristimo.
   • Stroški so običajno nižji, ker ni potrebe po dragih baterijah.
2. Samooskrbna sončna elektrarna (off-grid)
   • Ni priključena na javno omrežje; vsa proizvedena energija se uporablja lokalno.
   • Za shranjevanje energije uporablja baterije, da je elektrika na voljo tudi ponoči ali ob oblačnem vremenu.
   • Primerno za oddaljene hiše ali kraje brez dostopa do omrežja.
   • Stroški so višji zaradi baterij in kompleksnejšega sistema, vendar omogoča popolno energetsko neodvisnost.

Praktični primer

Predstavljajmo si družino, ki želi zmanjšati stroške elektrike in ima sončno streho 6 kW:

• On-grid rešitev:
  • Elektrarna proizvede povprečno 25 kWh/dan.
  • Dnevna poraba hiše je 20 kWh.
  • Presežek 5 kWh se pošlje v omrežje in ga družina kasneje lahko porabi brez dodatnih stroškov.
• Off-grid rešitev:
  • Elektrarna proizvede enako 25 kWh/dan.
  • Dnevna poraba hiše je 20 kWh, presežek 5 kWh pa se shrani v baterijah.
  • Če bo naslednji dan sonce šibko in bo poraba 22 kWh, bo sistem zagotovil energijo iz baterij.
  • Za popolno zanesljivost so potrebne velike baterije in dodaten nadzor porabe.

Primerjava rešitev

Naše mnenje

Za večino gospodinjstev je on-grid sončna elektrarna najbolj praktična – ni potrebe po dragih baterijah, presežki energije se shranijo v omrežju, investicija se hitro povrne. Če pa želite popolno energetsko neodvisnost ali živite na oddaljeni lokaciji, je smiselna off-grid rešitev, kljub višji začetni investiciji. Ključno je, da sistem izberete glede na dejansko porabo, lego strehe in kakovost opreme, saj boste le tako pridobili zanesljiv vir čiste energije.

Pogosta vprašanja

1. Ali je moja streha primerna za sončno elektrarno?

Večina streh je primerna. Najboljša je južna streha z naklonom 30°–40°. Streha mora biti trdna in v dobrem stanju.

2. Kako dolgo traja postavitev sončne elektrarne?

Od 2 do 3 mesece za celoten proces; montaža običajno traja 1–2 dni.

3. Kakšna je življenjska doba sončne elektrarne?

Običajno 25–30 let, z dobrimi paneli in vzdrževanjem lahko še dlje.