Cene električne energije so vse višje, poraba pa iz leta v leto narašča – še posebej v gospodinjstvih, kjer uporabljamo toplotne črpalke, električne avtomobile in klimatske naprave. Mnogi lastniki hiš se zato sprašujejo, kako bi lahko zmanjšali mesečne stroške in postali manj odvisni od ponudnikov elektrike, pri čemer nam pri tem najbolj pride prav sončna elektrarna, ki omogoča lastno proizvodnjo energije. Prav zato se pogosto pojavi vprašanje: katere vrste sončnih elektrarn poznamo in katera bi bila najbolj primerna za naš dom?

A odločitev ni tako preprosta. Na trgu obstaja več vrst sončnih elektrarn, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Napačna izbira lahko pomeni slabši izkoristek, višje začetne stroške ali celo težave pri pridobivanju subvencij. Brez jasnega razumevanja razlik med omrežnimi, otočnimi in hibridnimi sistemi se hitro znajdemo v zmedi in odlašamo z investicijo, ki bi nam lahko že danes prinašala prihranke.

V tem članku bomo pregledali katere vrste sončnih elektrarn poznamo, komu so namenjene in katera je prava za vaš dom. Na koncu boste razumeli, kakšen sistem vam lahko dolgoročno prinese največ koristi – in kako vam pri tem pomaga Moj pametni dom, kjer poskrbimo za celoten proces: od svetovanja do montaže in priklopa sončne elektrarne.

Katere vrste sončnih elektrarn sploh obstajajo?

V Sloveniji se zanimanje za sončne elektrarne hitro povečuje – po podatkih Agencije za energijo je bilo leta 2024 priključenih več kot 45.000 sončnih elektrarn, kar je kar 35 % več kot leto prej. Skupna moč vseh naprav presega 650 MW, kar zadostuje za napajanje več kot 180.000 gospodinjstev.

Ko govorimo o vrstah sončnih elektrarn, jih lahko razdelimo na tri glavne skupine:

1. Omrežne (on-grid) – predstavljajo približno 80 % vseh vgrajenih sistemov v Sloveniji. Elektrika, ki jo proizvedejo, se porablja sproti, presežek pa se oddaja v omrežje.
2. Otočne (off-grid) – okoli 10 % sistemov, namenjene predvsem objektom brez dostopa do javnega omrežja (vikendi, planinske koče).
3. Hibridne elektrarne – predstavljajo približno 10 % trga, združujejo prednosti obeh sistemov in omogočajo shranjevanje energije v baterije.

Vsaka od teh vrst ima svoje prednosti glede učinkovitosti, investicije in neodvisnosti od omrežja – v naslednjih poglavjih bomo podrobneje pogledali, katera je najbolj primerna za vaš dom.

Kakšna je razlika med priključenimi in otočnimi sončnimi elektrarnami?

Ko se odločate za sončno elektrarno, je eno najpogostejših vprašanj: katere vrste sončnih elektrarn poznamo in kakšna je razlika med njimi. Največja ločnica je med priključenimi (omrežnimi) in otočnimi (off-grid) sistemi. Razumevanje razlike med njima je ključno, saj vpliva na način uporabe, prihranke in neodvisnost od javnega omrežja.

Kaj je priključena (omrežna) sončna elektrarna?

Omrežna elektrarna je povezana v javno elektro omrežje. Energijo, ki jo proizvede, hiša najprej porablja sproti, viške pa oddaja v omrežje. V primeru pomanjkanja se energija črpa nazaj iz omrežja. Ta sistem je najpogostejša izbira v Sloveniji – predvsem zaradi enostavne priključitve, višje učinkovitosti in možnosti subvencij.

Kaj je otočna (off-grid) sončna elektrarna?

Otočna elektrarna deluje popolnoma neodvisno od javnega omrežja. Proizvedeno energijo shranjuje v baterijske hranilnike, kar omogoča delovanje tudi ponoči ali v primeru izpada elektrike. Uporablja se predvsem na lokacijah brez dostopa do omrežja, kot so vikendi, planinske koče ali oddaljene kmetije.

Kdaj se odločiti za hibridno rešitev?

Hibridna sončna elektrarna združuje najboljše iz obeh svetov – omogoča priklop na omrežje in hkrati shranjevanje energije v baterije. Tako lahko presežke izkoriščate tudi kasneje, ob izpadu elektrike pa vaš dom deluje nemoteno. Takšne rešitve so danes vse bolj priljubljene, saj ponujajo fleksibilnost, večjo energetsko varnost in dolgoročno neodvisnost, ki jo pri Moj pametni dom zagotavljamo z naprednimi hibridnimi sistemi po meri vašega doma.

Kako deluje sončna elektrarna na lastni strehi?

Če razmišljate o lastni sončni elektrarni, se verjetno sprašujete, katere vrste sončnih elektrarn poznamo in kako pravzaprav delujejo. Načelo delovanja je pri vseh podobno – sončni žarki padajo na fotovoltaične panele, ki pretvarjajo svetlobo v enosmerni tok (DC). Ta se nato preko pretvornika (inverterja) spremeni v izmenični tok (AC), primeren za uporabo v gospodinjstvu. Če želite izvedeti še več o sončnih elektrarnah, vas vabimo k branju našega članka Kaj je sončna elektrarna in kako deluje?

Energija se najprej porablja za delovanje naprav v hiši. Višek se lahko:

• odda v javno omrežje (pri omrežnih sistemih),
• shrani v baterijo (pri otočnih in hibridnih sistemih).

Mnenje strkovnjakov

“Optimalen naklon strehe v Sloveniji za sončno elektrarno je med 20 in 40 stopinj. Streha mora biti tudi dovolj velika, da lahko namestimo potrebno količino sončnih celic za točno določeno velikost sončne elektrarne glede na to, kakšna je vaša poraba električne energije.”
— Vir: Gen-I Sonce (2024)1

Glavni elementi sončne elektrarne na strehi

Pri Moj pametni dom skrbimo, da so vsi ti elementi med seboj popolnoma usklajeni – od načrtovanja do montaže. S tem zagotovimo, da vaša sončna elektrarna na strehi deluje z največjo možno učinkovitostjo in vam prinaša resnične dolgoročne prihranke.

Kakšna je razlika med monokristalnimi in polikristalnimi paneli?

Pri izbiri sončne elektrarne je odločitev med monokristalnimi in polikristalnimi paneli ključna, saj vpliva na učinkovitost, ceno in življenjsko dobo sistema. Obe vrsti imata svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba upoštevati glede na specifične pogoje montaže.

Monokristalni paneli so izdelani iz enega samega kristala silicija, kar jim omogoča višjo učinkovitost – običajno do 22%. Zaradi kompaktnejše zgradbe proizvedejo več električne energije na enako površino, kar je prednost pri manjših strehah. Njihova življenjska doba je običajno daljša, približno 25 let ali več, vendar so dražji in proizvodno zahtevnejši.

Polikristalni paneli so sestavljeni iz več kristalov silicija, kar jih naredi nekoliko manj učinkovitih – okoli 17–18%. Za isto moč potrebujejo večjo površino, so cenovno ugodnejši in imajo krajšo življenjsko dobo, običajno 20–25 let. So tudi nekoliko bolj občutljivi na senčenje in temperaturne spremembe.

Praktičen primer: Za družinsko hišo s povprečno letno porabo 4.500 kWh bi bil sistem z močjo približno 5 kW primeren. Če je streha manjša, so monokristalni paneli bolj smiselna izbira, ker zahtevajo manj prostora. Če je strešna površina večja in želimo zmanjšati začetno investicijo, so polikristalni paneli dobra alternativa.

Monokristalni paneli so primerni za tiste, ki želijo maksimalen izkoristek na omejeni površini in so pripravljeni na višjo ceno. Polikristalni paneli so primerni za večje strehe ali za tiste, ki želijo cenovno ugodnejšo rešitev z dobrim razmerjem med ceno in učinkovitostjo. Pri odločitvi je vedno pomembno upoštevati orientacijo strehe, naklon in lokalne klimatske razmere.

Naše mnenje

Cene električne energije naraščajo, poraba pa se povečuje, zato je investicija v sončno elektrarno smiselna tako za prihranek kot za neodvisnost od omrežja. Članek jasno predstavi različne vrste elektrarn in razlike med monokristalnimi in polikristalnimi paneli. Monokristalni paneli so primerni za manjše strehe in maksimalen izkoristek, polikristalni pa za večje strehe in nižjo investicijo. Pomembno je upoštevati tudi orientacijo strehe, naklon in lokalne pogoje.

Pogosta vprašanja